Uvod

Kitajski jezik je za učenje eden izmed najtežjih na svetu. Kljub temu se ga po svetu uči več kot 50 milijonov tujcev. Nekateri to počno iz poslovnih razlogov, drugi z namenom, da bi se poučili o kitajski kulturi, ali pa da bi lažje komunicirali med potovanji po Kitajski. Tisti, ki so z učenjem že poskusili ponavadi pravijo, da je Kitajski jezik zelo očarljiv.

 

Kitajski jezik je trenutno med najpopularnjšimi eksotičnimi jeziki, ki se jih učijo Evropejci. Nekateri se učijo Kitajskega jezika zaradi poslovnih, drugi zaradi osebnih razlogov. V vsakem primeru pa je posameznik, ki govori kitajsko zelo cenjen in iskan pri delodajalcih.

 

Po Kitajsko pomeni po Mandarinsko?

 

Ne obstaja enotni pogovorni Kitajski jezik. Gre za skupino sorodnih jezikov iz Sino-Tibetanske govorne družine. Nekaj teh najdemo na Kitajskem, čeprav jih nekateri sinologi razlikujejo več kot ducat. Že samo kantonski naglas govori skoraj 80 milijonov ljudi. Kitajski dialekti so si med sabo tako zelo različni, da lahko ima oseba iz južnih predelov Kitajske, težave pri razumevanju osebe s severnih krajev. Jezik, ki se mu tradicionalno pravi kitajščina in se ga učijo tujci je v resnici mandarinščina. Ta je uradni jezik Kitajske vse od petdesetih let prejšnjega stoletja.

 

Pisava, ki povezuje

 

Tisto kar povezuje kitajce pa ni jezik, ampak pisava, ki jo sestavljajo kitajske pismenke. Te so se uporabljale že pred štiri tisoč leti, kar pomeni da je ta pisava najstarejša, še vedno uporabljana pisava na svetu. Načeloma to pomeni, da če nekdo pozna dovolj znakov, lahko bere besedilo v dnevnem časopisu, hkrati pa besedilo izpred nekaj tisoč let. V začetku so kitajske pismenke označevale določene stvari: sonce, človeka. Vsaka pismenka je ustrezala besedi in zlogu. Skupaj z razvojem pisave so se preobrazile tudi pismenke, ki so postale bolj zapletene z manj dobesednimi pomeni. Kljub številu kitajskih narečij, so pismenke ostale enake na celotnem območju Kitajskega cesarstva. Glavna ovira pri učenju kitajskih znakov, je njihov zapis, ki je zelo natančno določen. Celo vrstni red vsake zapisane vrstice je pomemben. Znaki pripadajo določenim zlogom, zato pravimo, da je kitajska pisava enozložna. Danes večina pismenk vsebuje dva elementa: fonetičnega - ki nakazuje naglas - in pomenski del.

 

Težavno, a vredno truda

 

Kitajski jezik spada med jezike, katere se je najtežje naučiti. Prva težava je ta, da je Kitajski jezik, tonski jezik, kar pomeni, da je vsakemu zlogu dodeljen točno določen ton, ki zahteva spremembo glasu. Zaradi tega lahko imajo isti zlogi naglašeni različno, povsem druge pomene. Na kratko, ton določa besedni pomen. V mandarinščini obstajajo štirje toni: visoki, rastoči, padajoče-rastoči, padajoči.

 

Druga težava pri učenju pa je samo število in kompleksen sistem znakov. V Kitajskem jeziku obstaja kar 50 000 znakov (čeprav nekateri viri trdijo, da je teh "le" 20 000) in ker gre za odprti sistem pisave, se nenehno ustvarjajo in dodajajo nove besede. Načeloma naj bi bilo naprimer za branje časopisa dovolj poznavanje "samo" 3000 znakov (za to kitajci porabijo osem šolskih let), za tekoče branje in pisanje pa je potrebno poznati dvakrat toliko znakov. Dobro izobraženi kitajci poznajo okoli 6000 znakov.

 

Še ena težava več pri učenju kitajskega jezika pa so...pregovori, katerih je ogromno. Uporabljajo se pri pogovorih, še posebej s strani izobraženih ljudi.

Samo poznavanje znakov s katerimi se zapisujejo ni dovolj. Pri pogovoru s kitajcem ali branju kitajske literature, je pomembno imeti znanje o zgodovini teh pregovorov, saj le takrat lahko razumemo v kakšnem kontekstu je posamezen pregovor bil uporabljen. Kitajci vedo, da je tujcem učenje njihovega jezika zelo težavno, zato so, kadar jih tujec pozdravi z vsakdanjim pozdravom "Ni hao" (hello), zelo navdušeni

 

Kako dolgo traja učenje?

 

Do stopnje pri kateri je možno komunicirati, se ponavadi pride v dveh in pol letih. Kljub temu pa tisti, ki se učijo kitajščine, pravijo, da je za popotovanje po Kitajski dovolj že leto dni intenzivnega učenja - 5 krat na teden, najmanj po eno uro. Zanimivo je, da osnove jezika niso težke, saj je najtežji del učenja tujih jezikov - slovnica, v kitajščini skoraj neobstoječa. Manjkajo deklinacije, spreganja, spoli in množinske oblike.

 

Kljub nevprašljivi zahtevnosti uporabe jezika, naj vas to ne odvrne, saj tisti, ki se učijo kitajščine trdijo, da je učenje zelo zanimivo in da kitajsko lepopisje uči potrpežljivosti. Kitajskega jezika se lahko posameznik uči preko tečajev, zasebnih učiteljev ali pa samostojno naprimer z uporabo e-learning metod. Kot pri vseh drugih tujih jezikih, je najboljše imeti neposreden kontakt z jezikom, ki se ga učimo, zato je priporočen obisk Kitajske, ali pa uporaba jezikovnih tečajev organiziranih v posameznih državah. Tudi mi nudimo mini-tečaje kitajščine. V naslednjih lekcijah želimo razložiti osnovno besedišče in fraze, uporabne pri komuniciranju s kitajci.